reka, ki so jo v preteklosti imeli za sveto. Tod so se ustavili tudi Argonavti. Vsekakor je že rimski pesnik Virgil v svoji Eneidi omenil izvir Timave, »kateri iz žrel se devetih v morje izliva tako, da kar gora hrumi in se morje glasno bučeče razliva po poljih...«. V bližini so se ohranili sledovi človekove prisotnosti iz neolitske dobe. V srednjem veku je bil v bližnjem Štivanu benediktinski samostan, na katerega spominja gotska cerkev iz 15. stoletja, ki daje kraju skupaj z jamo posvečeno kultu boga Mitre še poseben čarobni značaj.

kjer se v bližini nahaja pomembno paleontološko najdbišče. Tu so pred nekaj leti izkopali »Antonia«, 4 metre dolgega, 7 stotov težkega in najboljše ohranjenega androsaura doslej. Imenovan je bil kot najvažnejše odkritje leta 2000. Zato je zabeležil že veliko število obiskovalcev.

se vije nad Stenami, od devinskega gradu do Sesljana. Poimenovana je po češkem pesniku nemškega rodu Rainerju Marii Rilkeju, ki je prešernovo domovino lepe Vide opisal v zbirki »Devinske elegije«. Krasen razgled in vonjave sredozemskega prostora ponujajo obiskovalcem neponovljive občutke.

velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. V današnjem času se v njej v poznem poletju odvija znamenit mednarodni literarni festival. Skrivnostne vile so jami poleg imena pričarale še magično atmosfero.

naravni biser, ki v očarljivem kraškem skalovju odseva nežne jadranske valove. Največje in najbolj opremljeno kopališče tržaške obale ponuja zabavo, sprostitev in vsakovrstne pomorske dejavnosti. Jadralna društva prirejajo regate, športne in razvedrilne pobude.

je didaktična naravoslovna pešpot, ki izletnika vodi med kulturno, arheološko in predvsem naravno bogastvo vasi Zgonik in njegove okolice. Pot je zgledno markirana in opremljena z informativnimi postajami. Imenuje se po dolini v katero se spušča steza. V bližini, v samem vaškem jedru, je v prenovljeni stavbi obiskovalcem na voljo vinoteka.

od leta 1995 vključena v Guinnessovo knigo rekordov kot največja turistična jama na svetu! Predstavljajte si: v veliko dvorano - v višino meri nad 100 metrov, dolga je 280 metrov, široka pa 65 - bi lahko brez težav položili celo baziliko svetega Petra! Odkrili so jo daljnega leta 1840 in v njej se dandanes vrstijo kulturne prireditve, koncerti in znanstvene raziskave. Zraven vhoda je speleološki muzej.

kraška dolina, v kateri so na enem mestu prikazane skoraj vse vrste, ki predstavljajo kraško floro. V svojem naravnem okolju se večkrat kažejo kot prave naravne umetnine. Vrt obišče vsako leto na tisoče radovednežev, posebno v pomladnem času, ko se dolina obarva s pisanim cvetjem in v zraku je tisočero čudovitih vonjav.

ljudje so prepričani, da je cesto dal zgraditi sam Napoleon za svojo vojsko. Vsekakor je pešpot najbolj priljubljeno sprehajališče Tržačanov, ki od tu občudujejo istrsko obalo, tržaški zaliv, Gradež in Barbano z belimi alpskimi vrhovi v ozadju.

je kraška dolinica, svojevrsten kraški pojav, ki skriva majhen kal. Majhen a zelo bogat z vodnim rastlinjem. Zato je perčedolska dolina s kalom eden izmed najpomembnejših morfoloških in naravoslovnih pojavov na Krasu.

je mogočna zareza v kraško planoto, ki jo je narava izdolbla v teku tisočerih let. Na njenem dnu teče reka Glinščica, ki svojo pot poživi s čudovitim, 30 metrov visokim slapom. Leta 1984 je bilo območje proglašeno za naravni park. Ob strugi so vidni ostanki 17 km dolgega rimskega vodovoda, ki je oskrboval Trst z vodo. Vidne so celo ruševine mlinov, ki že dolgo ne meljejo več. Sredi doline, v zaselku Botač stoji stara in prijetna gostilna, ki se lahko ponaša s pristno domačo kuhinjo.

so druge največje ob Jadranu. Obsegajo 650 hektarjev površine. Leta 1989 so bile razglašene za krajinski park. Čeprav so danes opuščene lahko s svojimi značilnimi bazeni in z vonjem po soli očarajo mimoidoče obiskovalce. Izredno mikavno in sugestivno. Na voljo je tudi muzej solinarstva.

med najlepšimi na svetu. Ta biser podzemnega kraškega sveta si je od leta 1891 dalje ogledalo na milijone navdušenih obiskovalcev. Krožna jamska železnica je speljana skozi pravljično osvetljeno podzemlje. Tu živi človeška ribica proteus.

vpisane v seznam svetovne naravne dediščine UNESCO leta 1986. Osupljiv pogled na podzemni kraški svet je še toliko bolj presenetljiv iz prenovljenega mostu, od koder spremljamo rečni tok reke Reke v sto metrov globokem kanjonu!

v bistrih vodah pred gradom se razprostira prvo podvodno zavarovano območje v Italiji. Njegovo edinstveno okolje se odlikuje po enkratnih hidroloških in bioloških zanimivostih. Park upravlja organizacija WWF, ki je akvarij opremila s posebnimi kamerami tako, da je ogled možen tudi na suhem.

po kateri bomo preko poljskih stez, neskončnih travnikov in šumečih gozdov spoznali kraško pokrajino. Pot povezuje naravne znamenitosti in kmetije, vinograde in gozdove, spoznali pa bomo tudi enogastronomske in kulturne značilnosti našega Krasa. V 8 km dolgi poti povezuje Mavhinje s Praprotom, z odcepom do Zidaričeve pejce. Peš, s kolesom ali na konju...kot se vam najbolj ljubi.

sprehajalna, a vendarle nekoliko strma pot, po kateri so se stoletja spuščali k morju ribiči iz Nabrežine. Med potjo boste šli mimo železniške proge, nekdanje Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Na dan slavnostne otvoritve pred več kot 150 leti se je po njej pripeljal z Dunaja sam cesar Franc Jožef. Med potjo do morja (in nazaj) so številna razgledišča.

posvečena znanemu alpinistu in pisatelju Kugyju povezuje številna kraška razgledišča. Od Nabrežine po celem kraškem robu vse do Krogelj. Z razgledišč se izletniku odpira enkraten pogled na ves Tržaški zaliv in številne kraje ob obali oziroma v njenem neposrednem zaledju...v ozadju tudi na špičaste alpske vrhove. Pot, ki ji domačini pravijo za vodico je »okrašena« z raznoliko vegetacijo.

je sprehajalna pot, ki se vije okrog Nabrežine. Med potjo boste lahko občudovali kulturno-zgodovinske znamenitosti, rastline vseh vrst, ki so značilne tako za sredozemski, balkansko-ilirski, kot za dalmatinsko-kvarnerski prostor. Pot je poimenovana po tržaški alpinistki Tiziani Weiss.