Trst ponuja vse polno dobrih priložnosti za odkrivanje mnogih in značilnih »okusov« tradicije. Mesto ob Jadranu, prepojeno s spomini na avstroogrsko srednjo Evropo in balkanskimi barvami, predstavlja mešanico prvin začinjenih s furlanskimi, slovenskimi, istrskimi ali dalmatinskimi, judovskimi, madžarskimi in grškimi primesmi. Tu so spomini na slavno pristaniško preteklost, a obenem tudi klice novega geo-političnega žuborenja evropske širitve.
Pričujoča ponudba se osredotoča na okuse in barve našega teritorija, ki jih lahko izkusimo kar v mestu, če dospemo z vlakom, ali se nam enostavno ne da premikati z avtomobilom, če se sprehodimo po Terezijanski četrti, ali se poslužimo mestnega avtobusa za bolj oddaljene točke.
»Tipično v mestu« je itinerarij namenjen poslasticam naših krajev, a tudi tistim iz bližnjih in daljnih pokrajin. Usmerjajo ga nekateri simbolični kažipoti, v mestu postavljeni kipi Nina Spagnolija (na pobudo Sklada Fondazione CRTrieste, AIAT Trst in Občine Trst), kot da bi se želeli vplesti v pogovor s popotniki, ki jih očara “osorna milina” Trsta.
TRST
Prehodil sem vse mesto.
Nato sem se povzpel na strmino,
sprva obljudeno, malo dlje samotno,
zapiral jo je zidek:
v kotičku čisto sam posedevam;
in zdi se mi, da - kjer se on konča -
je konec mesta.
Trst ima nekakšno osorno
milino. Ko nam je všeč,
je kot oglat in snedast pobalin,
s sinjimi očmi in prevelikimi rokami,
da bi podaril rožo;
kot ljubezen
z ljubosumnostjo.
S te strmine odkrivam vsako cerkev, vsako
njegovo ulico, ki pelje na nabito polno plažo
ali na grič, kjer se kamnitega
vrha oprijemlje zadnja hiša.
Okoli
vsake stvari kroži
čuden zrak, tesnoben zrak,
rojstni zrak.
Moje mesto, ki je na vsaki strani živo,
ima kotiček primeren zame, za moje
življenje, zamišljeno in nevsiljivo.
Umberto Saba
(prevedla Jolka Milič)
UMBERTO SABA, Nino Spagnoli 2004
Fondazione CRTrieste, AIAT Trieste
Comune di Trieste – Assessorato alla Cultura
Iz Korza Italia proti ulici Dante Alighieri: Umberto Saba nam mlahavo kaže svoj hram, antikvarno knjigarno Umberto Saba v ulici San Nicolò 30, s starodavnimi knjigami in omarami. Izza neoklasičnega stebra se kaže Mario Cerne, sin zvestega Carletta, ki je pol stoletja sodeloval s pesnikom in knjigarnarjem. Cerne je na uslugo prošnjam tudi najbolj čudaškega klienta in ga zna zabavati z zgodbami naših krajev, od Firenc do Prage, s svojo značilno ironijo Vas bo prevzel.
Na vzporedni ulici Mazzini št. 42 se nahaja drugi “zgodovinski obrat”, trgovina artiklov za dom Podrecca: gre za bogato izbiro krožnikov in posode iz keramike, z raznimi deželnimi dekoracijami (Veneto, Umbrija, Furlanija), tudi iz porcelana in bakra, od leta 1870 je že tu.
Blizu neoklasicistične cerkve Sv. Antona Novega, v ulici XXX. Oktobra št. 3, je slaščičarna La Bomboniera, zgrajena v secesijskem slogu, ki še naprej goji avstroogrsko slaščičarsko tradicijo in pripravlja: bonbone, “fondant”, konfete iz devetnajstega stoletja, a tudi potice, presnice, pince in judovske slaščice, pristne tržaške “fave” za Vse svete, znamenite “Rigojance”. Obratuje že od leta 1850.
V bližini, v ulici Torre bianca 29/b, je Bottega del mondo. Ta prodaja etno blago, jestvine, umetnostno obrt, knjige, oblačila in druge izdelke, ki jih proizvajajo na “Jugu sveta” in jih trži veriga t.i. pravične trgovine.
«La nostra bella Trieste! Pogosto sem to rekel v jezi, danes zvečer pa čutim, da je to res. Želim si videti luči, ki bleščijo ob Rivi (nabrežju), medtem ko gre vlak mimo Miramarja. Navsezadnje, Nora, je to mesto, ki nam je dalo zatočišče.»
James Joyce, pismo Nori, septembra 1909
www.univ.trieste.it/~nirdange/netjoyce/
JAMES JOYCE, Nino Spagnoli 2004
Fondazione CRTrieste, AIAT Trieste
Comune di Trieste – Assessorato alla Cultura
Avtor Ulyssesa je tu preživel več let. Zatopljen v razmišljanje na Rusem mostu nas vabi v tržaške gostilne. Da Giovanni v ulici San Lazzaro 14 je pravi tržaški bife: tu se ponuja v kruhu pečen pršut ali surov, rezan na roko in domače jedi istrske tradicije, ribe, vampi, “tripe”, golaž, v zimskem času pripravljajo kuhano svinjino (klobase, zelje), poleti strežejo tudi na odprtem. Dobi se krajevna kraška vina.
Mimo kanala, v smeri srbske pravoslavne cerkve sv. Spiridiona, pridemo do enoteke Enoteca Nanut, na ulici Genova 10/e. V prijazni poltemi lokala smo ob sveži kuhinji deležni bogate izbire deželnih, nacionalnih in tujih vin. Umirjena jazz glasba nas uvede v počasno degustacijo, za katero skrbi lastnik Luca Nanut.
Na tržnici na Rusem Mostu (Ponterošu) se nam ponujajo, med rožarcami in krošnjarji s pisano robo (od oblačil do obutve, usnja in raznih darilnih predmetov) tudi stojnice z enogastronomskimi specialitetami in jestvinami. Med njimi je tudi kmetija Debelis, ki ponuja svojo zelenjavo, sadje, sveže pridelke in vino s Kolonkovca, nekdanjega “vrta” ne le tržaškega mesta, ampak tudi dunajske prestolnice.
Če pa gremo mimo palač, od nabrežja proti Železniški postaji, dospemo do gostilne Città di Londra v ulici Ghiberti 2, med trgom Libertà in glasbeno šolo Tartini. Tudi tu imamo domačo postrežbo in kuhinjo po istrskem in tudi kraškem izročilu: dnevno ulovljene ribe, čevapćiće ali ražnjiće, joto, mineštro s pašto in fižolom, briška vina…
«No, - sem predlagal - hodiva tako, držeč se za roke, skozi vse mesto. V tej drži nenavadni, da naju bodo lako lepše opazili, greva mimo Corsie Stadion (sedanje ulice Battisti), in nato skozi “volti di Chiozza”, dol dol po Korzu vse do Sv. Andreja, da se lahko vrneva v najino sobo po čisto drugi poti, da naju bo videlo vse mesto. »
Italo Svevo, Zenova vest
www.turismo.fvg.it
ITALO SVEVO, Nino Spagnoli 2004
Fondazione CRTrieste, AIAT Trieste
Comune di Trieste – Assessorato alla Cultura
Ettore Schmitz ali Italo Svevo stoji pred Mestno knjižnico – “Biblioteca Civica”, knjižnica Trsta – na senčnem trgu Hortis. Na delu trga, ki se ozira proti Cavani, je na št. 6 restravracija Ai Fiori, ki jo imata od leta 2005 Vlada in Stane Puzzer, ugledni imeni novega tržaškega gostinskega rodu (Rondinelle, Harry’s Grill). Slovenski gostinski par ponuja prefinjeno ribjo kuhinjo “po tržaško”, ki se lepo ujema z elegantnim in prijetnim, “mittelevropsko” urejenim okoljem čisto blizu morja.
Če nadaljujemo pot proti trgu Cavana, je v uličici Cavazzeni na št. 7 Hotel James Joyce v poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1770, povsem je bil hotel obnovljen leta 2003. Dve zvezdici, štimunga je mladostna in prijazna, urejeno tudi za nepokretne goste.
Za trgom Zedinjenja Italije (Piazza Unità d’Italia), zraven uradov tržaškega županstva v ul. Malcanton št. 8, je restavracija Time Out, ki ponuja grške specialitete: moussakà, souvlaki, gyros pita, tatziki, grške sladice in vina. Poleti strežejo tudi zunaj in prirejajo vroče glasbene nastope.
Zraven palače Trgovinske zbornice na Borznem trgu (Piazza della Borsa) imamo dve “sladki” izpostavi. Na Largo Einaudi št. 1 ponuja kavarna I Paesi del Caffé degustacijo specialnih in kakovostnih kav. V prijetnem in dinamičnem okolju se poleg mešanic z Južne Amerike, Afrike in Azije dobi tudi izbrane sorte čaja in čokolade.
V ulici Cassa di Risparmio št. 9 je tržaška podružnica uveljavljene slaščičarne Saint Honoré z Opčin, Oro Colato. Gre za pravo “tekoče zlato” ali široko izbiro čokoladnih specialitet s posebno obrtniško pripravo in tudi značilnih tržaških specialitet: npr. Kraška torta, torta “Trieste”, “El can de Trieste”.
“Kako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnim očesom, z neskaljeno tišino v duši, z neranjeno dušo!”
Srečko Kosovel, iz Albuma, Trst, avgust 1925
SREČKO KOSOVEL
Comune di Trieste
V mestnem vrtu, ob drugih spomenikih slavnih imen tržaške zgodovine in kulture, je tudi “ekspresionistični” kip Srečka Kosovela, tankočutnega pevca slovenske poezije in Krasa. Od tod lahko krenemo v Tržaško knjigarno v ulici Sv. Frančiška 20, kjer imajo sedež še druge ustanove slovenske skupnosti (knjižnica, kulturne in politične organizacije). Ne samo slovenske in italijanske knjige, ampak tudi izdelki slovenske domače in umetnostne obrti, slike, morski zemljevidi in specialke.
Če se nekoliko povzpnemo po ulici Rossetti, je na št. 13/b delavnica keramike Qui gatta ci cova, v kateri pripravlja umetnostni obrtnik Paolo Vecchiet edinstvene izdelke za opremo stanovanj, posodo, tudi kopije izdelkov po naročilu, v italijanski majoliki iz Toskane, po tradicionalnih vzorcih, tako lokalnih kot tudi slovenskih.
Slaščičarna in kavarna Pirona, na Largo Barriera 12, predstavlja gotovo kultni kraj za vse ljubitelje tradicionalnih tržaških slaščic. Poleg dobrega starega Joycea so se tu ustavljali še mnogi drugi ob znanem mandolatu ali marcipanu, torti Sacher, krofih, da ne govorimo o presnicu, potici ali pinci… Lastnika Cristina in Sergio De Marchi sta obdržala originalno pohištvo v “zgodovinskem obratu Italije” in tako ohranila košček tržaške zgodovine. Slaščičarna je tu od leta 1900.
Na Trgu san Giovanni št. 6 je stara drogerija Vittorio Toso , redek primer avstrijske špecerije, v kateri se dobi vse vrste mila (zlasti marsiljsko), morske spužve, dišave in zdravilne trave, bonbone, metle in številne druge artikle za dom, vse je lepo urejeno v originalnih lesnih stalažah iz leta 1906.
Zraven je sosed Malabar, kraj za promocijo in degustacijo vinske kulture (več kot 700 srečanj s proizvajalci v skoro 20 letih delovanja), odprt je 7 dni na 7, z bogato izbiro deželnih, slovenskih, nacionalnih in tujih vin, od Krasa do Čila. Vulkanski Walter Cusmich in družabnik Mario Mosetti vas bosta z vinom uvedla v zgodovino naših krajev, kjer se Srednja Evropa staplja v mnogotere struge.
Z Largo Barriera Vecchia odpotuje mestni avtobus št. 34, na končni postaji je Gostilna Scabar, ki jo skupaj s starši upravljata krasna Ami in brat Giorgio. Tu dobimo izredno ribjo kuhinjo, a tudi meso, vse je pripravljeno z ustvarjalnim zanosom, s pozornostjo za vsako najmanjšo sestavino in združeno z vrhunskimi deželnimi, slovenskimi in drugimi vini. Poznajo jo in promovirajo jo tako italijanski kot evropski eno-gastronomski strokovnjaki.
La MULA De TRIESTE, Ugo Carà 1986
(Barcola - Panathlon Club Trieste)
V Barkovljah je kip “la Mula de Trieste”, kip tržaškega dekleta, ki jo kipar Ugo Carà posveča izjemni lepoti tržaških deklet. Kip se nahaja zraven portiča in značilnih kopaliških teras “Topolini”, ob sprehajalni poti za Miramar in nedaleč od znanstvenega naselja visoke šole Sissa.
Do nje se pripeljemo s Trga Oberdan ali z Želežniške postaje z avtobusom št. 6. Med Barkovljami in Miramarom je tradicionalna ribja restavracija La Marinella, ki je pogostila nešteto gostov in celo Svetega Očeta. Z veseljem vas bosta sprejela Nada in sin Andrej Zerjal, (priljubljenega soproga in očeta žal ni več!), v obratu z velikim zasteklenim prostorom, z vozičkom z značilnimi ribjimi “antipasti”, predjedmi. Tu so doma ob italijanščini tudi slovenščina, hrvaščina in srbščina, restavracija je tu že od leta 1954.
Druga končna postaja avtobusne proge št. 6 (a tudi proge št. 9, ki prihaja iz palače Lloyd ob novem pristanišču) je na drugi strani mesta, pri Sv. Ivanu, pod Novo univerzo na trgu Gioberti. Tam blizu je ulica Comici in na št. 2 stoji stara gostilna Suban, eden od simbolov tržaške tradicionalne kulinarike. Z očetom Mariom hči Federica sodeluje pri ponudbi tipičnih kraških in avstroogrskih špecialitet: jota, goveja krača, golaž, krompir v kozici, palačinke z baziliko…
S trga Gioberti se pride tudi na ulico delle Docce 16/e do restavracije (z vrtom) La Dolce vita, ki ponuja balkanske specialitete, meso na žaru in druge srbske krožnike...
Če se kdo želi odpočiti, v miru in zelenju, le nekaj korakov od drevoreda XX. Septembra (zgornji del), lahko to stori v stanovanjih Ville Bottacin v vicolo dei Roveri 16. Ugledno stavbo je zgradil leta 1854 Nicolò Bottacin, svetovalec za botaniko nadvojvode Maksimiljana.
