na rtiču, nedaleč od Trsta, si je Maksimiljan Habsburški dal zgraditi grad Miramar. Dokončan je bil leta 1860 po načrtu slavnega arhitekta Junkera. Nadvojvoda Maksimiljan z ljubljeno ženo Charlotte pa v njem ni nikoli prespal. Grajske sobane, romantične in otožne so še prežete z njuno žalostno zgodbo, ki jo boste ob ogledu pobliže spoznali. Obiskati je mogoče tudi obširen park, ki ga je zasnoval sam Maksimilijan in v njem zbral drevesa in rastline iz celega sveta.

se kraljevsko šopiri na trgu pred tržaško železniško postajo. Poklon eni izmed nedvomno najbolj priljubljenih kronanih glav vseh časov.

komaj izven Proseka, značilne kraške vasice, se nahaja majhno pokopališče v spomin na stotine vojakov, ki so v letih 1915 - 1918 padli na območju Soške fronte in v njenem zaledju. Komaj nekaj kilometrov stran, zraven Nabrežine, v dolini, ki ji domačini pravijo Šišček je prav tako pokopanih skoro 2 tisoč vojakov različnih narodnosti, ki so sestavljale avstro-ogrsko državo.

izkoriščali so jih že Rimljani, dejavnost pa se je pričela naglo razvijati v času habsburške vladavine. Zlata doba nabrežinskih kamnolomov sovpada pravzaprav z izgradno južne železnice. Nabrežinski kamen so uporabljali v vseh deželah cesarstva. Palače na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, da ne govorimo o Trstu imajo svoje temelje v nabrežinskih kamnolomih.

zibelka vseh lipicancev na svetu. Ustanovil jo je leta 1580 avstrijski nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda. S križanjem različnih žrebcev in kobil so dobili elegantnega in vzdržljivega konja. Po večstoletnem potrpežljivem delu so zdaj v kobilarni čistokrvni lipicanci. Obiskovalcem so na razpolago za večdnevne jahalne ture in lov na lisico, za izlete s kočijo in športno dresuro, otrokom pa so na voljo poniji.

že od konca 18. stoletja cesarski odlok dovoljuje kmetom, da osem dni na leto prodajajo obiskovalcem svoje vino in domače pridelke. Cela vrsta kmetij po Krasu in v Bregu nudi v domačem okolju pristno hrano in več sorti vinske kapljice. Seznam dobite na straneh Primorskega dnevnika.

se nahaja v zgodovinski palači, kjer imajo svoj sedež uradi tržaške pošte in prikazuje »poštno kulturo« pokrajine in sosednjih dežel. Med leti 1839 – 1857 je habsburški dvorec dokončal južno železnico, ki je središče cesarstva Dunaj, povezovala z Jadranskim morjem, Trstom in njegovo luko. Muzej so zato preuredili v poštni urad iz 19. stoletja!

simbol novega Trsta, ki jo je sredi 18. stoletja dala zgraditi cesarica Marija Terezija. S svojo politiko je pospešila vsestranski razcvet mesta in bistveno pripomogla k uveljavitvi Trsta kot enega izmed najpomembnejših evropskih luk. Ob Velikem kanalu, ki je v prešnjem stoletju segal do neoklasične cerkve Novega sv. Antona (1842 – arh. P. Nobile) stojijo mogočne palače bogatih ladjarjev in spretnih podjetnikov, zgrajene v začetku 19. stoletja v neoklasicističnem in secesijskem slogu. Zraven je trg Ponterosso, ki je nastal sredi 18. stoletja na posušenih solinah. Bregova kanala je povezoval lesen most rdeče barve za katerega je konec 19. stoletja Josip Godina Vrdelski uporabljal slovensko ime Rusi most. Amoretu na fontani pravijo Tržačani »Giovannin« in ga tako povezujejo s predmestjem pri Sv. Ivanu, od koder je po rimskem vodovodu, ki ga je dala obnoviti Marija Terezija, pritekala voda.

s katerimi se lahko vživite v bogato tržaško kulturno ponudbo. Spustite se v znamenito dejavnost Slovenskega Stalnega Gledališča in uživajte v brezsramni odprtosti številnih predstav. Podajte se v gosposki Rossetti ali operni Verdi. V poletnem času je slednji pobudnik znamenitega festivala operete. Enkratno! Alternativa je doma v Mieli.

je pred kratkim praznoval zavidljivo stoto obletnico delovanja. Med 5 kilometrsko vožnjo iz središča mesta na kraško planoto se pod vami razprostira enkraten pogled na strehe tržaških palač in na sijajen zaliv. Nedvomno je tramvaj najbolj »tržaško« prevozno sredstvo.

krasi Borzni trg v samem središču mesta. Steber na katerem stoji cesarjev bronasti kip obdajajo zgodovinske palače iz 19. stoletja. Med njimi je najpomembnejša stara borzna palača z novoklasicističnim pročeljem. Tu se začenja elegantna središčna ulica Korzo (Corso), ki ločuje terezijansko četrt (ali tako imenvano novo mesto) od starega mesta.

prehod v strogem mestnem središču, kjer se Tržačani radi sprehajajo predvsem v zimskem času. Realiziral ga je v 40-ih letih 19. stoletja tržaški arhitekt belgijskega rodu F. Bruyn. Zamislil si ga je kot shajališče mestne gospode in kot prostor, ki bi služil srečevanju tržaških trgovcev. Sedaj so tam kavarne, trgovine in zgodovinska knjigarna.

Baročna kolona, ki podpira kip cesarja Karla VI., očeta inovativne Marije Terezije, se nahaja na Velikem trgu, verjetno največjem proti morju odprtem trgu sveta, med impozantnimi palačami in kavarnami.

v očarljivih starih kavarnah se skriva duh srednje Evrope, njene kulture in zgodovine. Kot so ga doživljali šarmantni gospodje, elegantne dame in nadebudni umetniki pred sto in več leti v osrčju kavnega imperija. V bifejih največjega avstrijskega pristanišča, kjer so mornarji pripovedovali tržaškim lepim Vidam zgodbe o daljnih deželah, se še zdaj različni okusi stapljajo v kotlu tipične srednjeevropske enogastronomske kulture.

kjer se vam že z enim obiskom odpirajo neštete možnosti. Kot strogim habsburškim oficirjem in njihovim radovednim spremljevalkam bo tudi vam igra v razvedrilo, užitek in navdih.