Preskoči meni in pojdi do vsebine strani
Logo TresteTurismo.net


Utrinki in okusi Krasa brez meja


Itinerar je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje s Trsta v okviru projekta sofinanciranega iz programa pobude skupnosti Interreg III Italija – Slovenija 2000 – 2006 »UTRINKI IN OKUSI KRASA BREZ MEJA«

Od Škocjanskih jam do Doberdobskega jezera in nazaj…

Pri pripravi vsebin in ikonografskih virov so sodelovali:
TIC Sežana
Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst
Servis Trst
Mladinski Hotel Pliskovica
Občina Komen

KRAS V SLOVENIJI

BRKINI

Geografsko obsegajo Brkini hribovito območje, ki leži na ozemlju štirih občin: Divače, Hrpelj-Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Poznani so po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, ter po brkinskem slivovcu.

1) ŠKOCJANSKE JAME

Regijski Park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem Krasu. Nahaja se v občini Divača, njegova površina obsega 413 ha. Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot sedem tisoč jamami v Sloveniji. Sestavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov,…
Škocjanske jame so zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine že od leta 1986 vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO, od leta 1999 kot največje podzemno mokrišče na svetu v Ramsarsko konvencijo, od leta 2004 kot biosferno območje Kras pa tudi v program MAB (človek in biosfera).
Jame lepšajo raznobarvni in orjaški kapniki različnih oblik, zavese in prelepe ponvice. Skozi Škocjanske jame teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu poseben pečat, v mirni vodi pa se zrcalijo zanimive jamske podobe, ki vedno znova presenečajo obiskovalce. Ogled Škocjanskih jam traja v spremstvu izkušenih vodnikov približno uro in pol.

Urnik obiskov
Od januarja do maja: ob 10h in 13h; ob nedeljah in praznikih ob 15h (januar-marec); ob 15.30 (april-maj).
Od junija do septembra: ob 10h, 11h, 12h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h.
Od oktobra do decembra: ob 10h in 13h; ob 15.30 (oktober); ob 15h (november-december, ob nedeljah in praznikih).

Muzejske zbirke:
Jakopinov skedenj: etnologija;
Jurjev skedenj: zgodovina raziskovanja Škocjanskih jam;
Delezova domačija: geološka zbirka, biološka zbirka, arheološka zbirka, v Škocjanu

Park Škocjanske jame,
Škocjan 2, 6215 Divača
Tel. +386 (0)5 70 82 100 Faks: +386 (0)5 70 82 105,
Tel. +386 (0)5 70 82 110 Faks: +386 (0)5 70 82 111
E.: psj.info@psj.gov.si; http://www.park-skocjanske-jame.si

2) DIVAČA

DIVAŠKA JAMA

Divaška jama je dolga 700 m in ima več kot 1500 m poti. Pri ogledu jame se spustimo do globine 76 m. V jami si obiskovalci lahko ogledajo izredno kapniško bogastvo Divaškega Krasa. V njej najdemo razne  stalagmite, sigaste  kope, ciprese, številne zavese  in  sveče. Največje  bogastvo jame  pa  je Zakladnica z mnogimi belo-rdečimi zavesami ter helektitnimi izrastki in velikimi kristali. V jamo vas bodo v soju baterijskih svetilk popeljali izkušeni vodniki. Priporočamo planinsko obutev. Obisk traja približno 1,5 ure.

Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača,
Kraška cesta 67, 6215 Divača
Tel. +386 31 522 785 (Borut Lozej), +386 41 498 103, +386 41 573 181, +386 41 671 183
E: divaska.jama@divaca.net, www.divaska-jama.info

ŠKRATELJNOVA HIŠA, stalna razstava filmske igralke ITE RINE

Jedro Divače je razvito ob stari cesti, kjer že od daleč zagledamo baročno cerkev sv. Antona z bogato oblikovanim pilastrskim vhodom. Nedaleč stran je Škrateljnova domačija, ki s koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. Tu je bila nekdaj gostilna s prenočišči in prostornimi kmečkimi poslopji, kjer so se ustavljali furmani z utrujeno vprežno živino. Danes si v hiši lahko ogledamo spominsko razstavo, posvečeno prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki se je leta 1907 rodila v Divači in se je v letih 1920 – 1930 uveljavila v evropskem in svetovnem filmu.

Odprto: sobota 10-12, 15-17; nedelja 10-13; ostalo po dogovoru.
Informacije: Občina Divača, tel.: +386 (0)5 731 09 30, obcina@divaca.si.

Gostilna MALOVEC Divača

3) POVIR

ČEBELARSTVO ATELŠEK

Predavanje o čebelarstvu, ogled dela v čebelarstvu in možnost degustacije. Predstavitev vseh vrst medu iz blagovne zaščitne znamke »Kraški med«, številni drugi izdelki in pridelki iz medu: matični mleček, cvetni prah, propolis, sveče in vosek, medica in liker…

Atelšek Ivan,
Povir 52a, 6210 Sežana
Tel. +386 (0)5 734 2667, +386 41 649142; Email; air.maat@siol.net
Urnik: Stalna prisotnost; za večje skupine zaželena predhodna najava.

3.1) BRESTOVICA PRI POVIRJU
GRGURJEV ETNOLOŠKI HIŠNI MUZEJ

Nahaja se v Brestovici pri Povirju, majhni kraški vasi s 15 domačijami. Jože in Danica Stojkovič sta v njem postavila na ogled več kot 476 predmetov, ki so v stoletjih pomagali živeti in preživeti njunim prednikom. Z veseljem vam bodo pripovedovali zgodbe o nekdanjem življenju ljudi na Krasu. Grgurjevi sprejmejo obiskovalce po predhodnem dogovoru na tel. +386 (0)5 7346236 ali +386 31 597-280.

3.2) ŽIRJE
Galerija SAMSA

V galeriji si je mogoče ogledati zbirko miniatur – zbirko vozov, vinskih preš iz vse Slovenije. Predstavljeni so ročni vozički, sani, kmečki in furmanski vozovi. Začne se z rekonstrukcijo najdbe na Ljubljanskem barju stare okoli 5250 let.
Ogled: Za organizirane skupine je možen ogled kadarkoli ob predhodni najavi.

Janko Samsa
Žirje 26, Sežana
Tel. +386 (0)5 7342211, +386 41 578 526
E. peter.samsa@siol.net, http://users.volja.net/sampeter/

4) SEŽANA

4.1) SEŽANSKI BOTANIČNI PARK

Leži na severozahodnem delu mesta Sežana in je zaščiten kot hortikulturni spomenik oblikovane narave. Pomen mesta in pa lega sta navdušila trgovsko družino Scaramanga iz Trsta, da si je tu uredila poletno rezidenco. Tako so med 1848 in 1880 odkupili od kmetov zemljišče, ki predstavlja sedanji botanični park. Takrat je park veljal za enega izmed najlepših v avstro-ogrski monarhiji. Večina rastlin iz različnih krajev sveta je ohranjenih, zato si ga je še danes vredno ogledati. Palmarij, ki se uporablja za prezimovanje na mraz občutljivih rastlin, pa je bil zgrajen 1890. Upravljavci parka po letu 1948 zbirko listavcev, iglavcev in grmovnic dopolnjujejo z novimi rastlinami. Bogatijo pa tudi zbirko v palmariju z rastlinami iz suhih, subtropskih in tropskih delov sveta.
Ob obisku je mogoč ogled multivizije o parku v multimedijskem prostoru ter ogled Naravoslovnega muzeja in galerije, ki sestoji iz treh fotografskih razstav in treh muzejskih zbirk.

Komunalno stanovanjsko podjetje d.d.
Partizanska cesta 2, Sežana.
Tel. +386 (0)5 731 12 00, +386 41 688 625 - g. Mihelj, Fax +386 (0)5 7311201
E. info@ksp-sezana.si, ksp.sezana@siol.net, www.ksp-sezana.si/informacije/sbp.htm

4.2) SPOMINSKA SOBA SREČKA KOSOVELA

Urejena je v stanovanju nadučitelja Antona Kosovela, kjer so se rodili vsi Kosovelovi otroci, zadnji med njimi pesnik Srečko Kosovel. Ob glasbeni spremljavi poslušamo Srečkove pesmi in gledamo diapozitive s kraškimi motivi. Na ogled so fotografije Srečka Kosovela, njegove pesmi v rokopisu ter pesniške zbirke, objavljene po njegovi smrti. Na ogled so tudi dela avtorjev, ki so se rodili ali delovali v Sežani.
Ogled: Za organizirane skupine je možen ogled kadarkoli ob predhodni najavi.

Ljudska univerza Sežana
Bazoviška 9, Sežana.
Tel. +386 (0) 5 7311302
E. Andreja.furlan@lu-sezana.si, www.kosovel.org, www.lu-sezana.si/html

4.3) GOZDNA UČNA POT TABOR

Ni namenjena samo spoznavanju narave, rekreaciji, ampak tudi zgodovini prostora, kajti hrib Tabor je imel skozi čas različne vloge. Za šolsko mladino in rekreativce. Za pot, ki je dolga 2900m, potrebujete uro počasne hoje, pod strokovnim vodstvom gozdarjev pa tudi več ur.

Zavod za gozdove Slovenije
OE Sežana, Partizanska 49, Sežana
Tel. +386 (0)5 7074400, +386 (0)5 7074409, fax +386 (0) 5 7342356
E: Branka.Gasparic@zgs.gov.si, www.zgs.gov.si

4.4) MESTNA UČNA POT naravne in kulturne dediščine Sežana

Namenjena je vsakomur, ki želi bolje spoznati mesto Sežana. Prikaže nam naravno in kulturno dediščino, ki je nastajala ter se spreminjala skozi čas. Na sprehajalni poti boste spoznali 50 drevesnih vrst in 30 zgodovinskih znamenitosti. Dolžina poti je 4,8 km, za ogled potrebujemo 1,5 ure.

Društvo za varstvo okolja Sežana
Srebrničeva u.1, Sežana
Tel +386 (0)5 7300303, +386 41 663221 (Robert Rogič), fax +386 (0)5 7300303
E: rogic.robert@volja.net, users.volja.net/rogirob/mestna_ucna_pot.htm

4.5) FURMANSKE POTI PO SEŽANI

Sežana je bila pravo furmansko središče. Posebno mesto v prevozu po »cesarski cesti« so imeli prevozniki, ki so jim pravili furmani, in so vozili s težkimi vozovi pridelke in blago v Trst, od tam pa spet blago, ki je prihajalo z ladjami v pristanišče. Furmani, ki so vodili konjsko vprego, so na postajališčih počivali in tudi konji so si oddahnili. Tako so ob poti zrasle furmanske gostilne, ki so se praviloma pojavile povsod tam, kjer je bil kakšen klanec ali spust, saj je bilo tam najprimernejše mesto za počitek. Med znane furmanske gostilne je spadala hiša sežanskih mogotcev Pollayev, ki so eno svojih hčera poročili z Mahorčiči: gostilna Mahorčič. Na nasprotni strani ceste pa je stalo gostišče Pri vagi, kasneje imenovano Pri Šmucu, ki deluje še danes.

Furmanska gostilna – Gostilna ŠMUC
Ulica Mirka Pirca 4, 6210 Sežana
Tel. +386 (0)57341808

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana
Partizanska cesta18, 6210 Sežana
Tel. +386 (0)5 734 14 86
E: drustvo.prijateljev@siol.net, www.vrtiljak-mdpm-sezana.com

Hotel »Tri krone«

Nekoč velik in cenjen hotel, je nastal na tleh skromne krčme - če lahko verjamemo letnici na vhodu že leta 1815 - in je kasneje gostil pomembne goste, tudi kronane glave. Tu so se ustavljali cesarji in kralji s svojim spremstvom. Današnji Penzion Triglav.

Vila Mirasasso

Leto 1859, kot lastnik je zapisan ladjar, trgovec in vitez Giovanni Scaramanga di Hicolo, ki je bil lastnik tudi cele vrste parcel.

Pomembne zgradbe

Sodišče (l.1892), stara šola, vila podjetnika Stocka (lastnik destilerije žganih pijač v Trstu)

Hiša znanega sežanskega notarja - Peter Kozler

V Sežani je 1863. leta dočakal izid svojega prvega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin, načrtovanega že leta 1853. Naslednjega leta je skupaj z bratoma in sestro ustanovil pivovarno Union v Ljubljani, ki še danes ponuja pivo po vsem svetu.

4.6) VOJAŠKO POKOPALIŠČE

Iz 1.svetovne vojne (1915-1917), se nahaja v bližini pokopališča (na začetku mesta).

4.7) MUZEJSKA ZBIRKA FABRIS

Zasebna zbirka starih predmetov (orožja, uniform, fotografij, gospodinjskih predmetov, kmečkega orodja, starih listin) nas popelje v preteklost. Obiskovalec začne razmišljati, kako so živeli naši predniki, zakaj so jim take naprave včasih služile.

Orlando Fabris
Strma pot 4, 6210 Sežana
Tel. +386(0) 5 7341156.

4.8) VINSKA KLET V SEŽANI (podjetje VINAKRAS):

Podzemno klet – enoteko je dala zgraditi družina Pollay. Na vhodnem portalu je letnica 1861. Posebnost te kleti je, da je vklesana v živo skalo (stranske stene so naravne) in da je strop cca 1, 5 m do 2 m pod nivojem tal. Velb oziroma obok je iz klesanega kamna. Enoteka je bila prvotno prostor namenjen skladiščenju suhomesnatih izdelkov in vina. Strme stopnice iz peščenjaka, ki nas vodijo v klet, kažejo da je skozi njih prešlo mnogo nog. Na koncu prostora se nam razpre veliko ognjišče. Enoteka se uporablja kot prostor za degustacije vin organiziranim skupinam iz vse Evrope. Tu so še vinoteka, vinotoč in trgovina.
To je klet, ki so jo je vredno ogledati, saj je pravi primer starega mojstrskega gradbeništva.

Vinakras z.o.o. Sežana
Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana
Telefon: 05/7313144, vinakras@siol.net, www.vinakras.si

4.9) SPELEOTERAPIJA

Vrsta klimatskega zdravljenja z zadrževanjem bolnikov (z bronhialno astmo in kroničnim obstruktivnim bronhitisom) v podzemnih kraških jamah.

Bolnišnica Sežana
Cankarjeva 4, Sežana
Tel. +386(0) 5 7074000, Fax +386(0) 5 7341302.
E: bolnica.sezana@siol.net, www.bolnisnica-sezana.si

Okrepčevalnica, picerija APETIT Sežana
Gostilna SKOK Štorje

5) LIPICA

KOBILARNA LIPICA

V slikovitem kraškem okolju, sredi zelene oaze pod sinjim mediteranskim nebom in v senci stoletnih lip in hrastov, ob slovensko-italijanski meji, leži kobilarna Lipica, ustanovljena leta 1580. Več kot štiri stoletja neguje kobilarna Lipica tradicijo vzreje in selekcije konj čistokrvne pasme. V povojnem času je razvila lastno klasično šolo jahanja, s katero se uspešno udeležuje konjeniških prireditev po svetu. Lipica je tudi prijeten rekreativni center s pridihom tradicije, kjer lahko preživite čudovite trenutke sprostitve.
Vodeni (ali nevodeni) ogledi kobilarne ter ogled treninga in predstave klasične šole jahanja, otroško jahanje, ogled galerije Avgusta Černigoja, vožnja s kočijo, pohodi po Ludvikovi učni poti (vodeno), bazen, savna, masaže, hotelske namestitve (2 hotela), restavracija (kraška kulinarika), sprehodi po naravi, Dolina Lurške Matere Božje, praznovanje obletnic, poroke, razna srečanja in pogostitve, golf, tenis, mini golf in namizni tenis.

5.1) - GALERIJA AVGUSTA ČERNIGOJA

Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu in zadnjih pet let življenja je preživel v Lipici, kjer je ustvarjal. V zbirki Galerije Avgust Černigoj v Lipici je zbranih preko 1400 del.

SPREHAJALNO – TEKAŠKA STEZA (JOGGING)

Trasa je večinoma gozdnata, zadnji del asfalt; gre mimo doline Lurške Mati Božje, do golf igrišča in nazaj do štarta. Pot je označena in primerna za sprehajanje, tekanje, kolesarjenje (cross)…

DOLINA LURŠKE MATERE BOŽJE

V letih 1848-1875 je kobilarno Lipica vodil Karel Grunn, ki se je hudo bolan zatekel po zdravje v vrtačo, kjer je med visokimi drevesi preživel cele dneve, dokler ni ozdravel. V zahvalo je dal postaviti kapelo, vklesano v naravno steno, s kipom Matere Božje. Tako je postala dolina prav malo svetišče.

Lipica turizem d.o.o.
Lipica 5, 6210 Sežana
+386(0) 5 739 15 80
www.lipica.org, info@lipica.org

LIPIŠKA JAMA

Nahaja se v neposredni bližini Lipice. Za obisk je potrebna predhodna najava. Ogled je mogoč z jamarskim vodnikom.

Jamarsko društvo Sežana, Jaka Jakofčič
Tel. +386(0) 5 734 42 59

5.2) Pohod na KOKOŠKO (674m)

V bližini Lipice se nahaja hrib Kokoška. Dostop do koče na vrhu hriba je možen po markiranih poteh (1 do 1,5 ur) oziroma po gozdni cesti do parkirišča na bližnjem mejnem prehodu Lipica (5 km). Na vrhu lahko v jasnih dneh opazujemo Triglav in njegove sosede, Dolomite, kraške vršace (Nanos, Vremščica, Slavnik) ter obalo z zaledjem in bližnjimi mesti (Koper, Piran, Izola, Trst, Videm, Benetke).
Koča na vrhu je odprta v petkih od 15h do 20h, ob sobotah, nedeljah ter praznikih pa od 8h do 20h.

Oskrbnik: Rado Grželj
Lokev 300, Lokev
Tel. +386(0) 5 6801641, +386 41 863 986

5.3) JAMA VILENICA

Jama Vilenica pri Lokvi je najstarejša turistična jama v Evropi. Do sredine 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Turistični obiski jame so navedeni v listinah že leta 1633, ko je grof Petač dal jamo v upravo lokavski župniji.
Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in domačini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime. »Vilenica« pa se imenuje tudi Mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podelijo v Plesni dvorani.

Jamarsko društvo Sežana
Partizanska cesta 61, Sežana
Tel +386(0) 5 7344259; +386 51 648 711
E: vilenica@siol.net, www.brlog.net/jds, www.vilenica.com, www.vodnik.kras-carso.com

Gostilna MAHORČIČ Rodik
Gostilna PRI KRIŽMANU Tublje pri Hrpeljah

6) LOKEV

6.1) VOJAŠKI MUZEJ TABOR

Lokev je prava kraška vas, njena posebnost je protiturški "tabor", postavljen leta 1487, v času turških pohodov po Krasu. Visoka, iz kamna zidana utrdba, čokate in cilindrične oblike, je bila prvotno opremljena z nadstropnim vhodom in ozkimi strelnimi linijami. Ima konzolni venec s stožčasto streho, vendar pa vrsta strokovnjakov pripominja, da so bili taki stolpi na začetku brez streh in da je bila njihova notranja konstrukcija praviloma lesena.
Tabor so kasneje uporabljali za vrsto dejavnosti, kot skladišče žita, osnovno šolo, sejno dvorano. Danes je v stavbi vojni muzej - največja zasebna muzejska zbirka v Sloveniji, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Zbiratelj Srečko Rože se lahko pohvali z nekaj manj kot 160.000 eksponati, povezanimi predvsem z vojaško zgodovino. Predstavljeni so avstro-ogrski in italijanski eksponati z območja soške fronte iz prve svetovne vojne in pa naci-fašistični in partizanski predmeti z območja Krasa in Brkinov med drugo svetovno vojno. Sicer pa si je mogoče v muzeju ogledati tudi arheološko - etnološke predmete, ki pričajo o zgodovini kraja in širše okolice.

Tabor Lokev
Lokev, Tel. +386(0) 5 7670581; +386(0) 5 7670107; +386 41 516586 (g. Srečko Rože)
E: www.kras-carso.com/muzej/tabor/

Cerkev sv. Mihaela in kapelica Marije pomočnice

Cerkev je poznana po freskah Toneta Kralja.

Turistično društvo Lokev Prelože, Tabor
Lokev 139, Lokev
Tel. +386(0) 5 7670044; +386 31 641819 (Fonda Ivanka)

6.2) FABIANOVA MUZEJSKA ZBIRKA

Trgovina Fabiani v Lokvi je nepretrgoma delovala od leta 1869 do leta 1948. V tem času se je v njej izmenjalo pet lastnikov. Prvi izmed lastnikov in ustanovitelj je bil Jakob Fabiani. V muzeju si lahko ogledate predmete tradicionalne stare trgovine z mešanim blagom, kot npr. stojala za bombone, semena, kreme za čevlje, kozmetični pripomočki, petrolej, šiviljski pripomočki, tobačni izdelki, začimbe, pralni praški, mila, kava, barve…
Obisk: od 1.aprila do 31.oktobra, vsako soboto in nedeljo, od 9h do 17h

Muzejska zbirka z mešanim blagom ter zbirka starih reklamnih predmetov
Tel. +386(0) 1 5403527, +386 41 976385 (g. Slana Miro)
E: miro_slana@t-2.net

7) SEŽANA – TOMAJ

POT SREČKA KOSOVELA

Izpred poslopja stare osnovne šole v Sežani, se začenja Kosovelova pot od Sežane do Tomaja, kjer stoji pesnikova domačija. Zapeljali boste mimo Šmarij, kjer se nahaja ob poti tipična kraška domačija in cerkev Matere božje, ter mimo Križa. Tu stoji ob cesti okrog 500 let stara kamnita cerkev, krita s skrlami, zidana v gotskem slogu.

Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva ulica 1, Sežana
Tel. +386(0) 5 7300114
E: pdsezana@volja.net, www.ora.si/TIC/gozdne_ucne_poti_na_krasu.doc

7.1) TOMAJ - KOSOVELOVA DOMAČIJA in grob Srečka Kosovela

V Kosovelovi domačiji (postavljena leta 1925) je pesnik Srečko Kosovel preživel del svoje mladosti in tudi umrl, star komaj 22.let. Na pokopališču, kjer so pokopani skoraj vsi Kosovelovi, pride vsako leto na tisoče ljudi, da se pokloni velikemu pesniku.

Kosovelova domačija
Tomaj 39, Dutovlje
Tel. +386(0) 5 7642108, +386 31 241890 (ga. Sosič Dragica)
E: www.kosovel.org, www.vodnik.kras-carso.com, www.goriskimuzej.si/tomaj.html

Cerkev sv. PAVLA

Cerkev je poslikal Tone Kralj.

Samostan v Tomaju; v 19. stoletju gospodinjska šola.

Turistična kmetija Škerlj - Tomaj

7.2) KRAŠKA VINSKA CESTA

Kraška vinska cesta vključuje 123 ponudnikov različnih vrst vin, ki uspevajo na Krasu. Pridelujejo rdeče zvrsti teran in cabernet sauvignon ter bela vina malvazija, sauvignon, chardonnay, vitovska grganja. Pot po KVC začnemo lahko v Sežani ali v Štanjelu. Do Sežane lahko pridemo po magistralni cesti (Ljubljana-Trst) ali avtocesti. Do Štanjela pa se pripeljemo po regionalni cesti (Nova Gorica-Sežana).
KVC poteka po kraškem vinorodnem okolišu in je razcepljena v dva kraka. Prvi teče od Sežane skozi Šmarje, Križ in Tomaj do Dutovelj in se nadaljuje proti Komnu in dalje do Kostanjevice na Krasu. Drugi krak pa poteka od Štorij skozi Kazlje, Dobravlje in Ponikve spet v Dutovlje ali naprej proti Štanjelu.
Na tej poti se peljete mimo Avberja, kjer si lahko ogledate cerkev sv. Nikolaja, ki je poznana po freskah Toneta Kralja.
Degustacija ter ogledi kleti so mogoči pri ponudnikih po predhodnem dogovoru.

Kmetijska svetovalna služba Sežana
Sejmiška pot 1a, 6210 Sežana
Tel. +386(0) 5 7344166

OSMICE

Gre za posebno turistično ponudbo ter starodavno tradicijo Krasa. Osmica je oblika prodaje na drobno neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Osmico priredi vinogradnik na svojem domu: v kleti ali na borjaču (dvorišču). Pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ta pravica se je ohranila v času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II. Le-ta je konec 18. stoletja izdal dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevno neobdavčeno točenje vina, od tod ime OSMICA. Po tem odloku je lahko kmet oz. vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v osmici. Tak vinotoč je bil na vhodu označen z bršljanovo vejo, in še danes je ostala navada, da se na oznako, ki vodi k osmici, obesi bršljanova veja.

8) ŠTANJEL

Grad Štanjel

Na poti čez Kras že od daleč pritegne naš pogled utrjeno naselje na pobočju griča, ki se dviga na SV kraške planote. To je Štanjel, eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij. Zaradi prometno-geografske in strateške lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje se je razvijalo v romanski dobi. Ozke ulice se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi. Veliko je gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje že takrat doseglo današnji obseg.
Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofi Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Za svojo grobnico so si izbrali cerkev sv. Danijela, ki je bila zgrajena sredi 15. stoletja in predelana v 17 stoletju. V 15. stoletju je bila zunaj naselja na sosednjem griču zgrajena manjša pokopališka cerkev sv. Gregorja. Tu je pokopan arhitekt Maks Fabiani. Zaradi nevarnosti turških vpadov so Štanjel konec 15. stoletja zavarovali z obzidjem, ki je vklenilo v svoj okvir hiše, cerkev in grad. Kasneje, ko je prenehala nevarnost vpadov, so hiše in del gradu zaradi prostorske stiske naslonili na obzidje in obrambne stolpe. Prva hiša zunaj utrjenega naselja je bila zgrajena šele sredi 19. stoletja.
Štanjel je bil močno prizadet v drugi svetovni vojni.

Ogledi:
Cerkev sv. Danijela; spomenik dr. Antonu Mahniču na pročelju cerkve.
Kobdiljski stolp (Stolp na vratih), včasih del Ferrarijeve vile, je danes galerija z občasnimi razstavami in prodajalna spominkov.
V vhodnem stolpu je spominska zbirka, posvečena 2. svetovni vojni na Krasu.
V grajskih prostorih je urejena zbirka likovnih del slikarja in grafika Lojzeta Spacala.
Grad z grajskim dvoriščem je prizorišče najrazličnejših kulturnih prireditev, razstav, tržnic.
»Romanska hiša« z značilnimi kamnitimi žlebovi in vodnjakom. V notranjosti hiše, imenovane tudi Kraška hiša, je urejena etnološka zbirka.
Beneško oblikovan mostiček v Ferrarijevem vrtu, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani v letih 1920 – 1930.
Pokopališka cerkev sv. Gregorja s kamnito streho, je del Fabianijeve poti.
Fabianijeva pot - mreža sprehajalnih poti iz Kobdilja v Štanjel, povezuje vse zanimivosti, naravne in kulturne posebnosti obeh vasi. Na sredi poti med vasema, nad vojaškim pokopališčem, si sprehajalec lahko odpočije na Fabianijevih klopeh.

Tic Štanjel
Štanjel 42c, Štanjel
Tel. +386(0) 5 7690056, +386 41 383986, fax +386(0) 5 7310460
E: tic.stanjel@komen.si, www.kras-carso.com, www.komen.si

9) KOMEN

Komen z manjšo vasico Divči in zaselkom Jablanec leži v središču Komenskega Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče.

Znamenitosti:
-župnijska cerkev sv. Jurija na manjši vzpetini v središču vasi. Tu je nekoč stala manjša gotska župnijska cerkev; ker je bila premajhna, so jo porušili in leta 1768 zgradili novo, baročno cerkev. Ob njej stoji samostojen zvonik oglejskega tipa, v notranjosti pa glavni oltar iz leta 1773, ki je posvečen vaškemu zavetniku sv. Juriju. Poleg glavnega so v cerkvi še štirje stranski oltarji. Cerkev je poslikal C. del Neri leta 1901, luneti nad spovednicama pa sta delo Toneta Kralja;
-gozdni park Cirje - gozdna in sprehajalna učna pot. Ob poti lahko spoznavate različne vrste dreves in se odpočijete na klopcah. Pot pa vas pripelje tudi do spomenika zadnjega pogozdovalca okolice Komna Avgusta Kafola in do dveh kalov (Kal in Kaluže v Divčih), ki ležita na drugi strani regionalne ceste Komen-Štanjel.

Tic Štanjel
Štanjel 42c, Štanjel
Tel. +386(0) 5 7690056, +386 41 383986, Fax +386 (0) 5 7310460
E: tic.stanjel@komen.si, www.kras-carso.com

Boris Škrk
Komen 118c, Komen
Tel. +386(0) 5 7668499

ŠPACAPANOVA HIŠA - Komen,
Kmetija Marko FON – Brje pri Komnu

9.1) VOLČJI GRAD

Volčji Grad je kraška vasica, od večjega kraja Komen oddaljena približno 2km (od Sežane pa 20km). Ena največjih zanimivosti vasi je nedvomno »Debela griža«, prazgodovinsko gradišče iz bronaste oz. železne dobe. To je obzidje iz kamenja krožne oblike, ponekod še vedno visoko do 4 metre in široko do 10 metrov. Po nekaterih razlagah naj bi tam skozi vodila rimska cesta, danes pa se tam pride po stari cesti v Komen.

Pot kamna

Urejena učna pot po vasi in okolici, kjer boste lahko spoznali naravne in kulturne posebnosti Volčjega Grada: pile, ''japenco'' (jamo za gašenje apna), Debelo grižo (halštatsko gradišče), ostanek kamnoloma, pastirsko hiško, suhe zidove z ''vrzelami'' (vhodi na parcele), kraško brezno (''bezen''), dolino ''Globočnjak'', kaverne, kale, obzidano vrtačo. Pot je dolga 4 km.

Društvo Debela Griža
Volčji Grad, Komen
Tel. +386 31 338251
E: bostjan.stolfa@siol.net, www.kras-carso.com, www.volcjigrad.com

10) PLISKOVICA

Ogled Slamčeve domačije v kateri je urejen Mladinski hotel Pliskovica. Ta deluje v obnovljeni, preko 400 let stari kraški domačiji, zavarovani kot kulturni spomenik. Obiskovalcem nudijo voden ogled domačije, spoznavanje kraške arhitekture in posebnosti kmečkega življenja.

Mladinski hotel Pliskovica,
Pliskovica 11, Dutovlje, Tel +386(0) 5 7640250
E: info@hostelkras.org, www.hostelkras.com

Domača umetnostna obrt Jernej BORTOLATO

Možnost ogleda kamnoseških izdelkov, ogled delavnice,

Jernej Bortolato s.p.
Pliskovica 18, 6221 Dutovlje
Tel. +386 41 524069
E: bortolato@siol.net

Ogled cerkve in 400 let stare lipe

Pliskina pot

Gre za kraško učno pot, krožno speljano po planotastem svetu med vasema Pliskovica in Kosovelje. Po njej nas s podobo na kamnitih oznakah vodi ovčka Pliska in nam ob tem predstavi, kako narava oblikuje podobo kraške pokrajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek.
Dolžina poti: 6 km, 2 uri.

Razvojno društvo Pliska
Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje
Tel. +386 41 475776 (Ivica Žerjal)
E: pliska@pliskovica.si

OKREPČEVALNICA RUJ – Dol pri Vogljah
Vinogradnika Vasja in Branko ČOTAR – Gorjansko
Kmetija Joško Renčel - Gorjansko
Turistična kmetija Petelin- Durcik – Pliskovica

PRIREDITVE – tradicionalne prireditve v občini Sežana:

V kraški vasici Dutovlje se vsako leto odvija tradicionalni Praznik terana in pršuta (s povorko kraških voz ter izborom kraljice terana), ki predstavlja osrednjo prireditev kraške vinorodne pokrajine.
Golf turnirji
Pohod po Poti Srečka Kosovela (v marcu)
Povirski pohod (marec)
Velikonočni pohod po Pliskini poti (april)
Dan lipicanca (maj)
Podelitev literarne nagrade Mlada Vilenica (maj)
Mednarodno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju (junij)
Mednarodni festival kitare (julij)
Občinski praznik (avgust)
Dnevi Kobilarne Lipica (september)
Državno prvenstvo v tekmovanju dvovpreg (september)
Mednarodno literarno srečanje v Vilenici (september)
Martinovanje (november)

KRAS V ITALIJI

VINSKA POT TERANA

S Cola (iz nemškega »Zoll«, meja) lahko krenemo v smer Opčin ali Zgonika. Na Opčinah se začne Vinska pot terana (18,5 km), ki se vije skozi tržaški Kras. Popelje nas skozi vasi Repen, Briščiki, Repnič, Zgonik, Gabrovec, Salež, Samatorca, Trnovca, Praprot, Šempolaj, Prečnik, Slivno, Mavhinje, Vižovlje ter se zaključi ob Sesljanskem zalivu. Na poti se nahajajo domače gostilne in kmetije, kjer se ob kraškem prigrizku in domači kapljici (teran, malvazija in vitovska) lahko dobi tudi prenočišče.

Na Opčinah dobimo zanimiv obelisk, ki proslavlja gradnjo železnice Trst-Dunaj in tramvaj, ki povezuje kraško planoto z mestom. Tu se nahajata tudi tradicionalni gostilni VALERIA in VETO. V bližnji Bazovici je stara “furmanska” gostilna PRI POŠTI.

Na vinski poti terana je prva etapa občina Repentabor.

11) MONRUPINO - REPENTABOR

11.1) TABOR – UTRJENA CERKEV NA KRASU

Repentabor leži na eni izmed vzpetin tržaškega Krasa, ki nosi ime Tabor (418m), nedaleč od morja, obdan s kraškimi gmajnami in vrtačami, kamnolomi in kamnitimi ostanki nekdanje kraške površine. V objemu zidov se nahaja romarska cerkev, posvečena Blaženi Devici Mariji Vnebovzeti, in še nekaj poslopij, zidanih v živo steno, prekritih s skrlami, v vsej svoji enostavni in čisti obliki. Repentabor in razvaline na griču Tabor govore o bogati in burni zgodovini. Na pobočju griča so vidni ostanki gradišča iz polovice drugega tisočletja pred Kristusom. Slovenski napis v bohoričici na zahodnem vhodu trdi, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911, v času madžarskih vdorov.

11.2) REPEN - KRAŠKA HIŠA

Nahaja se v Repnu in je dobro ohranjen primer značilne kraške ljudske arhitekture, ki znotraj zaključenega borjača – dvorišča združuje bivalne in gospodarske prostore. Hiša ni točno datirana, najverjetneje sega v zadnje dvajsetletje 18.stoletja. Njen današnji videz sega v leto 1831, ko je bila zadnjič dozidana in preurejena. Domačija ohranja po svoji skromnosti izgled nekdanjih bivališč na Krasu, ki jih je zaznamovala uporaba kamna v gradbene in ornamentalne namene. Razstavljeno posodje in predmeti so originalni. Značilni arhitektonski elementi domačije so: kamnita, s skrlami krita streha, mogočen dimnik, gank, kamniti podboji vrat, s kamnom okvirjena okna z železnimi križi, vodnjak, visok zid, ki brani borjač pred burjo, kamniti portal z lesenimi vrati, ki krasi vhod na dvorišče.

Muzej Kraška hiša je obiskovalcem odprt ob nedeljah in praznikih (11h - 12.30 / 15h – 17h) od aprila do oktobra, v ostalih mesecih ali drugačnih terminih pa po dogovoru z upravitelji.

Muzej Kraška hiša v Repnu
Repen, Repentabor (Trst)
Tel. +39 040 327240, +39 040 327335
www.kraskahisa.com

Hotel Restavracija KRIŽMAN Repen

12) SGONICO - ZGONIK

12.1) JAMA PRI BRIŠČIKIH

Jamo pri Briščikih, ki je največja turistična votlina na svetu, so odkrili leta 1840, ko so iskali podzemno vodo. Leta 1890 so jamarji opravili ustrezne izmeritve, za obisk ljudi pa je bila primerno pripravljena že leta 1908. Jamo sestavlja velika votlina, v katero se na različnih višinah stekajo večji in manjši rovi. To je ostalo od pradavnega rečnega omrežja, ki se je umaknilo pred več milijoni let. Z velikanskega stropa se spuščajo kapniki stalaktiti, medtem ko se kapniki stalagmiti dvigujejo vsepovsod in prekrivajo velike skalne gmote in druge usedline. Lepo speljana turistična pot in domiselna osvetlitev jame, nam prikažeta votlino v vsej veličastnosti in raznolikosti skrivnostnih oblik podzemnega sveta.

Urniki ogleda:
Od novembra do februarja: 10h - 11h - 12h – 14h – 15h –16h
Marec in oktober: 10h – 11h – 12h – 13h – 14h – 15h – 16h
Od aprila do septembra: 10h - 10.30 – 11h - 11.30 – 12h - 12.30 – 13h - 13.30
14h - 14.30 - 15h - 15.30 – 16h -16.30 – 17h -17.30 – 18h

Società Alpina delle Giulie, Sezione di Trieste del Club Alpino Italiano,
Commissione Grotte “E.Boegan” – Grotta Gigante
Borgo Grotta Gigante, Sgonico (Trieste)
Tel. / Fax +39 040 327312
E: segreteriacgeb@tin.it
www.grottagigante.it

Čisto zraven jame sta delavnica umetnostnega obrtnika Pavla HROVATINa in Hotel restavracija MILIČ – Briščiki.
V Zgoniku je Gostilna GUŠTIN.

12.2) BOTANIČNI VRT CARSIANA

Na poti, ki pelje iz Zgonika proti Gabrovcu se nahaja botanični vrt, v katerem je zbranih več kot 600 rastlinskih vrst italijanskega in slovenskega Krasa; vsaka rastlina se nahaja v svojem naravnem okolju.
Urniki ogleda: vrt je odprt od 25. aprila do 15. oktobra: od torka do petka( urnik 10-13); sobota in praznicni dni (urnik 10-13 in 15-19); zaprt je ob ponedeljkih. Vodeni obiski ob sobotah, nedeljah in prazničnih dneh ob 16. in 17. Uri (po naročilu tudi ob drugih urnikih, tudi v angleščini, slovenščini in nemščini).
www.carsiana.eu

Združenje naturalističnih vodičev »Curiosi di natura« - Associazione professionale Guide Naturalistiche »Curiosi di natura«
Via M.D'Azeglio 23, 34129 Trieste
Tel. 39 040 775253, fax 39 02 700433912
E curiosidinatura@libero.it

Botanični vrt Carsiana
Zgonik 55 (TS)
Tel. 39 040 229573

V bližini je slikovita, nekdaj ribiška kraška vas Križ, z Ribiškim muzejem, ki spominja na legendarni veliki lov tun v tržaškem zalivu. Blizu cerkve je ena redkih ribjih gostiln na Krasu, ki nudi tudi stanovanja RESTAVRACIJA LA LAMPARA

13) DUINO AURISINA – DEVIN NABREŽINA

V kraškem delu občine svetujemo obisk kraškega turističnega bisera, zaselka Praprot, z lepo ohranjenimi kraškimi domačijami in čudovitim razgledom na morje. Tu so kleti znanih vinarjev – Edi Kante , Danilo Lupinc, Boris Škerk, Benjamin Zidarich in turistišna stanovanja Residence Gruden. V bližnji vasi Prečnik se nahaja GOSTILNA SARDOČ.
Znani letoviščarski kraj Sesljan ima številne hotele, turistična stanovanja in restavracije, med borovci, plažo in sijajnim zalivom. Med temi so Hotel Wine Restaurant LOCANDA GAUDEMUS in Camping ALLE ROSE.
Bližnja kraška vasica Devin je zelo znana po Gradu princov von Thurn und Taxis, ki so “izumili” moderno Pošto s kočijami, in njihovem uglednem “gostu”, pesniku Rainerju Maria Rilkeju, avtorju slovitih Devinskih elegij. Na kraškem robu nad obalo Lepe Vide se vije sugestivna Rilkejeva pešpot. Devinski Grad (link) ob muzejski zbirki prireja odmevne razstave in gosti razne prireditve in kongrese. V vasi ima od leta 1982 sedež kozmopolitski Jadranski Zavod združenega sveta UWCA. Prav ob morju je Restavracija Hotel DAMA BIANCA.
Turistično promocijo med Krasom in morjem izvajata Devinski Grad ter združenje krajevnih turističnih operaterjev Comitato Rilke (link).

14) DOBERDO' del LAGO – DOBERDOB

Območje je zanimivo iz zgodovinskega in naravnega vidika. Na doberdobskem Krasu so rovi in ostanki utrdb prve svetovne vojne.

NARAVNI REZERVAT DOBERDOBSKEGA IN PRELOSNEGA JEZERA

Od leta 1996 se razprostira na 726 hektarjih površine v občinah Doberdob, Tržič in Ronke. Omenjeni presihajoči jezeri obdajajo mokrišča, t.j. vlažni travniki in gozd, ki prehajajo v suha okolja, kraško gmajno in goščo. Zaradi ekološko tako različnih okolij sta rastlinstvo in živalstvo zavarovanega območja zelo raznolika. V rezervatu je mnogo jam in skalnate površine s kraškimi pojavi kot žlebiči, škraplje in skafiči.
Sprejemni center Gradina se nahaja na razgledni točki nad doberdobskim jezerom, do katere pridemo iz središča vasi. V obnovljenih stavbah nekdanjega kamnoloma so zgodovinsko - naravoslovni muzej, okrepčevalnica, soba za predavanja in prenočišča z 20 ležišči.

Sprejemni center Gradina
Pot v Dol, 32, 34070 Doberdob
tel. 0039 0481 784111, fax 0039 0481 784111, mobi: 0039 333 405 6800
E: infogradina@libero.it, www.gradina.it

Urniki
Muzej je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Maj-september 10-12.30 / 16-19. Oktober-april 10-17
Bar Gradina je odprt: ob prireditvah, v urniku muzeja ter ob sobotah in nedeljah zvečer

14.1) SAVOGNA d'ISONZO – SOVODNJE ob SOCI

Na Vrhu sv. Mihaela je muzej posvečen prvi svetovni vojni, na Debeli griži so še vidni sledovi velike morije prve sevtovne vojne, steze, rovi in votline za topovske baterije. V kraški vasici je znana GOSTILNA DEVETAK, ki razpolaga od leta 2007 z lično Lokando.
Italijanski del čezmejnega itinerarija in pobude “Utrinki in okusi Krasa brez meja” ima tudi mestno vitrino za obiskovalce Trsta: RESTAVRACIJA SCABAR in Gorice: RESTAVRACIJA ROSENBAR.